Večina Slovencev na Madžarskem živi v enem razmeroma dobro razmejenem območju, v kotičku madžarsko-slovensko-avstrijske tromeje. To območje zajema Monošter in sedem naselij, in sicer Gornji Senik, Dolnji Senik, Sakalovci, Števanovci, Verica, Andovci, Monošter. V prvi vrsti najdemo tukaj izobraževalne ustanove, v katerih poteka pouk slovenskega jezika v državnih okvirih.

Na našem območju poteka vzgoja slovenskega narodnostnega jezika v 4 vrtcih, in sicer: Dvojezična osnovna šola in vrtec Gornji Senik, Vrtec Pravljični otok Dolnji Senik oziroma podružnica Sakalovci, vrtec v Monoštru in Dvojezična osnovna šola in vrtec Števanovci. V vsakem vrtcu dela vzgojiteljica, ki ji je materni jezik slovenščina oziroma ima slovensko pedagoško diplomo. Na žalost se otroci srečajo s slovenskim jezikom prvič v vrtcu, hkrati pa se vrtci trudijo, da pripravijo otroke na dvojezični pouk v šoli.

Od 1. julija 2012 je Državna slovenska samouprava vzdrževalec gornjeseniške dvojezične osnovne šole Jožefa Košiča in Dvojezične osnovne šole Števanovci. V največji porabski vasi, na Gornjem Seniku, na Dvojezični osnovni šoli Jožefa Košiča je v šolskem letu 2012/2013 začelo študij 65 učencev. Na dvojezični osnovni šoli Števanovci je začelo študij v tem šolskem letu 51 učencev. Dvojezični pouk je bil v Števanovcih uveden v šolskem letu 2007/2008. Učitelji, ki poučujejo slovenski jezik se udeležujejo dodatnih izobraževanj, seminarjev, ki jih organizira Slovenija ali pa potekajo v madžarsko-slovenski organizaciji. Na tak način poglobijo svojo terminološko znanje. Njihovo delo pomagata višja svetovalka za šolstvo in vzgojiteljica iz Slovenije.

Šole dobijo iz Slovenije zelo veliko strokovno pomoč za izboljšanje pogojev narodnostnega pouka (ilustrativna sredstva, knjige, učbeniki, računalniki, računalniški didaktični programi, organizacija tečajev, strokovnih ekskurzij). V izobraževalnih ustanovah delujejo različne narodnostne skupine (plesna, pevski zbor, gledališka, lončarska), ki izvajajo aktivno dejavnost, s katero ohranjajo kulturno dediščino. K temu zagotovi mentorsko pomoč in finančno podporo Slovenija.

Učenci se iz leta v leto v velikem številu udeležujejo lokalnih in državnih tekmovanj v maternem jeziku. Učitelji in voditelji šol ohranjajo zelo učinkovite in rodovitne stike z izobraževalnimi ustanovami v matici. Kot rezultat tega se izvajajo skupni etnografski tabori, kulturni programi, športni-, kulturni in tehnični dnevi oziroma se poleg strokovnih stikov krepi tudi jezikovna identiteta.

Državna slovenska samouprava (DSS) organizira in podpira kulturne prireditve, ki krepijo in poglabljajo jezikovno identiteto; deluje na izboljšanju objektnih pogojev slovenskega narodnostnega pouka; podpira jezikovna izobraževanja ter deluje na tem, da se naj ohrani slovenski narodnostni pouk.

V monoštrski izobraževalni ustanovi poteka pouk slovenskega jezika v osnovni šoli in gimnaziji med različnimi okviri. V 3. in 4. razredu Osnovne šole Jánosa Arany, poteka slovenski narodnostni pouk, od 5. do 8. razreda Osnovne šole Istvána Széchenyi pa poteka poučevanje slovenskega jezika v okviru krožka. Komisija za šolstvo Državne slovenske samouprave vsekakor spodbuja, da bi slovenski jezik poučevali v večjem številu in da bi motivirali učence. Na gimnaziji Mihálya Vörösmartyja poteka pouk slovenskega jezika, kot narodnostnega jezika. V tem šolskem letu se slovenski jezik uči 23 dijakov, v več skupinah po letnikih.

V Monoštru se je možno učiti narodnostni slovenski jezik tudi na Srednji strokovni šoli Béla III., kjer se vse več motiviranih dijakov odloči za to možnost.

Pouk slovenskega jezika na visoki ravni (oblike rednega in izrednega pouka slovenskega jezika: slovenski minor; slovenščina – slovanski jezik; kot 2. jezik – prosto izbran jezik) poteka v Szombathelyu na Katedri za slovenski jezik in književnost. V vsakem šolskem letu se udeleži visokošolskega pouka slovenskega jezika 10-15 oseb. Študente z veseljem sprejmeta tudi Ljubljana in Maribor, kjer se lahko prijavijo za različne študijske smeri (slovenščina – nemščina, sociologija, komunikacija, novinarstvo …). Kot rezultat tega se iz leta v leto poveča število naših študentov, ki študirajo v Sloveniji. Hkrati povzroči težave to, da bi se študenti vrnili v domači kraj in bi se zaposlili kot potencionalni delojemalci.

Državna slovenska samouprava oziroma njena Komisija za šolstvo se trudita podpirati položaj pouka slovenskega jezika, s tem pa želita krepiti jezikovno identiteto in narodnostno kulturo.