„Etnografski muzej na prostem je v okviru Kulturnega programa Petőfi začel izobraževalno serijo, ki se osredotoča na nesnovno kulturno dediščino.
Namen delavnic Dediščina je ozaveščanje in promocija skupnostnega znanja, praks in običajev, torej pomena lokalne nesnovne kulturne dediščine, ki zajema celotno državo.
V okviru predavanj bo posamezni povabljeni strokovnjak predstavil UNESCO-jev program nesnovne kulturne dediščine, nadaljnje njegovo madžarsko in regionalno prakso. V zvezi s tem dediščinska skupnost vsakokrat predstavi, kako se živo izročilo, ki ga izvajajo, odraža v njihovem vsakdanu.
V okviru predavanja, organiziranega 8. marca 2024 v Salköveskútu, so se predstavili porabski Slovenci. Tradicija Borovo gostüvanje porabskih Slovencev, ki jo ohranja skupnost, je bila v letu 2015 uvrščena na nacionalni register nesnovne kulturne dediščine. Razširjenost Borovega gostüvanja je zgodovinsko značilna za celotno obmejno območje. To je dramatičen ljudski običaj, ki se izvaja, ko se v času pusta v vasi nihče ne poroči, in še danes ga organizirajo le v tem primeru.
Običaj ne pomaga samo pri ohranjanju jezika (madžarskega in slovenskega), ima tudi pomembno vlogo pri krepitvi identitete, poleg tega, da spodbuja ustvarjanje družine, je pomemben element tudi pri ohranjanju identitete.
V okviru programa sta predavala dr. Péter Illés – etnolog, glavni muzeolog (Muzej Savaria), referent Nesnovne kulturne dediščine Železne županije, v imenu skupnosti pa etnografinja Marija Kozár Mukič, nato je bil predstavljen film, ki je bil posnet v zadnjih dneh, in ki je na razpisu HUNG-2023, ki ga je objavilo Ministrstvo za kmetijstvo „za podporo zbiranju, promociji, predstavitvi, ohranjanju in varovanju nacionalnih vrednot in madžarskih predmetov,” prejel nepovratna sredstva z naslovom »Snemanje filma o Borovem gostüvanju kot elementu nesnovne kulturne dediščine porabskih Slovencev.”
Program je spremljalo izdelovanje rož iz krep papirja žensk iz Števanovec ter vsebinska in pomenljiva “predstavitev” akterjev in organizatorjev skupnosti.
Serija programov je bila izvedena v okviru Kulturnega programa Petőfi Nacionalnega inštituta za kulturo, ob podpori Ministrstva za kulturo in inovacije, v katerem je imela aktivno vlogo delegacija Državne slovenske samouprave.
»Nesnovne kulturne dediščine, skupnosti, ki jo živijo, človeška ustvarjalnost in raznolikost se vsako leto praznujejo na praznik Binkoštne dediščine. V organizaciji Državne slovenske samouprava in Odbora za kulturo je 28-članska skupina s ponosom predstavila Porabsko borovo gostüvanje v okviru programa, ki se je odvijal 27. in 29. maja 2023 na območju Etnorafskega muzeja na prostem v Szentendreju. Na stojnici delegacije, ki je zastopala slovensko narodno skupnost, so se zainteresirani lahko seznanili s skrivnostmi tradicionalnega izdelovanja rož iz papirjain pletenja košar.
Državna slovenska samouprava se zahvaljuje vsem sodelujočim, da so se odločili za predstavitev elementa dediščine »Porabsko borovo gostüvanje,” ki je vpisano v Nacionalni register nesnovne kulturne dediščine, in ga dostojno predstavili. Obenem se zahvaljujemo Uradu vlade RS za Slovence v zamejstvu in slovenski parlamentarni zagovornici za podporo, ki je omogočila udeležbo.«
3 dni pred Porabskim borovim gostüvanjem, ki bo 18. februarja:
– pripravljen je tudi venec za lažno nevesto;
– predsednica Komisije za kulturo DSS je imela skupaj z glavnimi liki zadnji informativni sestanek na zadevnih lokacijah;
– ženske so razvrščale okrasne trakove in cvetlice (pripravljene z večmesečnim trdim delom), da bi jih jutri skupaj s smrekovimi in drugimi zavezanimi zelenimi vejami dostavili na glavne lokacije prireditve, in še približno 20 lokalnim prebivalcem, da bodo lahko v soboto zjutraj – za to odgovorne osebe – zadevne predele vasi okrasili, in s tem poskrbeli za dokončno praznično podobo občine;
– po svojih najboljših močeh si prizadevamo za uspešno koordinacijo oskrbe povorke s hrano in pijačo, kar predstavlja gostiteljem kar zahtevno nalogo glede na lepo število sodelujočih in zainteresiranih.
… kdor je v torek obiskal teto Ili v Otkovcih, se je lahko počutil, kot da bi se znašel sredi priprav na pravo svatbo. 880 cvetlic čaka na to, da bo postalo okras na ceremoniji porabskega Borovega gostüvanja v soboto,
nekateri so se danes enostavno lotili pobiranja smeti na trasi prireditve, da bi na ta način prispevali svoj delež k pripravam,
člani Društva porabskih slovenskih upokojencev, sodelavci Küharjeve spominske hiše in Urada Državne slovenske samouprave pa so nabrali večje količine bršljana, da bi lahko
ženske v sredo začele plesti zelene vence za okrasitev hloda ozirma bora.
Prvi dan zadnjega tedna:
Organizacija se je pričela pred več kot dvema mesecema, do dneva prireditve (18. 2. 2023,
Borovo gostüvanje porabskih Slovencev v Števanovcih) sta preostala samo še manj kot dva
tedna, zato, kot se spodobi, delo poteka na vseh področjih:
– generalni direktor gozdarskega podjetja Erdészeti Zrt. je imel na kraju sečnje »bora« (hloda)
informativni sestanek,
– obleke se izdelujejo, šivilje delajo,
– potrebščine pridobivamo eno za drugo iz mizarske delavnice na Gornjem Seniku,
– nekateri sodelujoči si z navdušenjem pripravljajo svoje kostume doma,
– župan občine, ki gosti prireditev, si s polno paro prizadeva za zagotavljanje varnosti na
prireditvi,
– lokalne moške ekipe se pripravljajo na varovanje hlodov in na njihovo odpremo na pot,
– že več mesecev se pripravljajo papirnate rože in okraski v porabskih domovih in na
delavnicah v izvedbi lokalnih organizacij,
– 3. februarja zvečer je bil ponovno organiziran sestanek za usklajevanje podrobnosti v zvezi s
prireditvijo,
– prejšnjo nedeljo smo se navkljub slabemu vremenu sprehodili po trasi borovega gostüvanja
in glavni liki so se podrobno seznanili z lokacijami in nalogami
… vendar se bo seveda tudi v naslednjih 11 dneh vse vrtelo okrog prireditve, saj je pred nami
še veliko nalog. Do takrat najlepša hvala za vse, še naprej računamo na vas.
Ekipa za zagotavljanje operativnega vidika programa Borovega gostüvanja porabskih Slovencev, ki sodi med zvrsti kulturne dediščine, in bo potekalo 18. 2. 2023 v vasi Števanovci, se je usklajevalnega sestanka glede tehničnih podrobnosti udeležila že prejšnjo soboto. (2023.01.31)
Baur smo že izbrali za Borovo gostüvanje (2023.01.28)
Vsakoletni Binkoštni praznik dediščine je namenjen praznovanju nesnovne kulturne dediščine, skupnosti, ki jo ohranjajo ter človeške ustvarjalnosti in raznolikosti. Na binkoštno nedeljo, 5. junija 2022, je v organizaciji Državne slovenske samouprave in Komisije za kulturo v Etnografskem muzeju na prostem Szentendre skupina 30 udeležencev ponosno predstavila tradicionalno Porabsko borovo gostüvanje.
Obiskovalci so se pri stojnici predstavnikov slovenske narodne skupnosti lahko seznanili tudi s skrivnostmi tradicionalne izdelave papirnatih rož.
Državna slovenska samouprava se zahvaljuje vsem sodelujočim za prizadevnost in dostojno predstavitev »Porabskega borovega gostüvanja«, ki je vključeno tudi v Register nesnovne kulturne dediščine Madžarske.
Predstavitev Porabskega borovega gostüvanja na Binkoštnem festivalu dediščin v Skansnu Szentendre, 20-21. maj 2018
Porabsko borovo gostüvanje je bilo leta 2015 vpisano v Register nesnovne kulturne dediščine Madžarske. Skupnosti v registru (ki jih je že 30) se vsako leto srečujejo in predstavljajo v muzeju na prostem v kraju Szentendre. 19-21. maja letos se je srečanja spet udeležila skupnost porabskega borovega gostüvanja. Predstavitev je bila simbolična, saj ima pravo borovo gostüvanje blizu 200 udeležencev. Z manjšim borom, s 27-imi osebami smo predstavili pustno šego. Od hiše iz kraja Drávacsehi smo vlekli bor do odra, na odru se je odvijala šaljiva poroka. Tako v nedeljo kot v ponedeljek. Pri hiši smo imeli delavnico izdelave papirnatih cvetlic. Našo predstavo so si ogledali tudi Slovenci iz Mosonmagyaróvára.
Nastopajoči/szereplők:
čarovnica/boszorkány: Zsohár Lászlóné
fant s črno kokošjo/legény fekete tyúkkal: Labritz Máté
zvač/vendéghívogató: Hanzsek Alajos
glasbenika/zenészek: Stanko Črnko, Drago Reiber, Sašo Gyergyek
občinski sluga/kisbíró: Labritz Sándor
župan/bíró: Wachter Gábor
župnik/pap: Gyécsek István
drugi in družice/vőfélyek és koszorúslányok: Labritz Bálint és Labritz Regina, Szukis Alex és Bunderla Zsófia, Gyécsek Barbara és Pegler Dávid
nevesta in ženin/menyasszony és vőlegény: Zsöks Krisztina és Zsohár Alex
Lucifer: Wachter Ferenc
kmetica/parasztasszony: Bedi Vanessza
Fašenek in Lenka: Gyécsek József és Gyécsek Szilárd
drvar/favágó: Gyécsek Józsefné
ciganka in cigan/cigányasszony és cigány: Nagy Lászlóné és Nagy László
Delavnico izdelovanja papirnatih rož sta vodili/Papírvirág-készítés bemutatása: Doncsecz Józsefné, Doncsecz Ferencné
Pri organizaciji so sodelovali/szervezők: Csatóné Balogh Mária (OSZÖ KB tag), Mukicsné Kozár Mária (néprajzkutató, OSZÖ KB elnök), Hanzsek Alajos (MSZSZ elnökségi tag)
Predstavitev Porabskega borovega gostüvanja na Binkoštnem festivalu dediščin v Skansnu Szentendre, 3-5. junij 2017
Porabsko borovo gostüvanje je bilo leta 2015 vpisano v Register nesnovne kulturne dediščine Madžarske. Skupnosti v registru (ki jih je že 29) se vsako leto srečujejo in predstavljajo v muzeju na prostem v kraju Szentendre. Od 3-5. junija letos se je srečanja spet udeležila skupnost porabskega borovega gostüvanja. Predstavitev je bila simbolična, saj ima pravo borovo gostüvanje blizu 200 udeležencev. Z manjšim borom, s 23-imi osebami smo predstavili pustno šego. Od hiše iz kraja Fadd smo vlekli bor do odra, na odru se je odvijala šaljiva poroka. Tako v nedeljo kot v ponedeljek. Pri hiši smo imeli delavnico izdelave papirnatih cvetlic. Našo predstavo so si ogledali tudi slovenska zagovornica v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss in predstavnik veleposlaništva RS v Budimpešti Rok Tomšič ter Slovenci iz Mosonmagyaróvára.
Nastopajoči/szereplők:
čarovnica/boszorkány: Zsohár Lászlóné
fant s črno kokošjo/legény fekete tyúkkal: Labritz Máté
zvač/vendéghívogató: Hanzsek Alajos
glasbenika/zenészek: Stanko Črnko, Martin Reiber
občinski sluga/kisbíró: Labritz Sándor
župan/bíró: Nemes László
župnik/pap: Gyécsek István
drugi in družice/vőfélyek és koszorúslányok: Labritz Bálint és Labritz Regina, Proháczik Márton és Bedi Vanessza
nevesta in ženin/menyasszony és vőlegény: Zsöks Krisztina és Zsohár Alex
Lucifer: Wachter Ferenc
kmetica/parasztasszony: Labritzné Korpics Andrea
Fašenek in Lenka: Gyécsek József és Gyécsek Szilárd
drvar/favágó: Gyécsek Józsefné
ciganka in cigan/cigányasszony és cigány: Nagy Lászlóné és Nagy László
Delavnico izdelovanja papirnatih rož je vodila/Papírvirág-készítés bemutatása: Doncsecz Józsefné
Pri organizaciji so sodelovali/szervezők: Csatóné Balogh Mária (OSZÖ KB tag), Mukicsné Kozár Mária (néprajzkutató, OSZÖ KB elnök), Hanzsek Alajos (MSZSZ elnökségi tag)
Ob binkoštnih praznikih se bo v Muzeju na prostem v kraju Szentendre predstavilo tudi “Porabsko borovo gostüvanje”. Program prireditve si lahko ogledate na spodnjem linku:
http://www.skanzen.hu/hu/latogatas/programok/punkosdi-orokseg-unnep-2017
Predstavitev Porabskega borovega gostüvanja na Binkoštnem festivalu dediščin v Skansnu Szentendre
Porabsko borovo gostüvanje je bilo leta 2015 vpisano v Register žive kulturne dediščine Madžarske. Skupnosti v registru se že deseto leto srečujejo in predstavljajo v muzeju na prostem v kraju Szentendre. 14. in 15. maja letos se je srečanja prvič udeležila skupnost porabskega borovega gostüvanja. Predstavitev je bila simbolična, saj ima pravo borovo gostüvanje blizu 200 udeležencev. Zvač (Alojz Hanžek) je z muzikantoma (Stanko Črnko, Branko Bauman) ter s Fašenkom (Francek Wachter) in Lenko (Ištvan Gyeček) hodil od hiše do hiše in je »domačine« (člane drugih skupnosti) vabil na »gostüvanje«. V hiši iz kraja Szalafő pa sta Marija Balogh Csató in Iluš Dončec imeli delavnico izdelovanja papirnatih cvetlic. Skupino je spremljala etnologinja in predsednica Komisije za kulturo pri DSS Marija Kozar-Mukič.
Državna slovenska samouprava Vas vabi 6. februarja 2016 na Verico-Ritkarovci, na prireditev „Porabsko borovo gostüvanje”.
ORABSKO BOROVO GOSTÜVANJE
spejeto na seznamu kulturne in intelektualne dediščine.
Leta 2009 je miniszter za javno šolstvo ter za kulturne zadeve razglasil, da se skupnosti, skupine oziroma posamezniki, ki živijo na Madžarskem, lahko predlagajo elemente svoje kulturne dediščine na narodni seznam kulturne in intelektualne dediščine.
18-ega septembra 2015 je Martin Ropoš, predsednik Državne slovenske samouprave v Gödöllő v svečani dvorani dvorca Grassalkovich prevzel dokument, kateri priča, da je PORABSKO BOROVO GOSTÜVANJE spejeto na seznamu kulturne in intelektualne dediščine.
Do dogodka je prišlo z veliko pomočjo etnologinje ter predsednice odbora za kulturo v DSS Marije Kozár-Mukič.
Podelitev diplom je s svojo prisotnostjo počastila veleposlanica Republike Slovenije v Budimpešti gospa Ksenija Škrilec.
Bili so na prireditve: Erika Köleš Kiss kot zagovornica Slovencev na Madžarskem, Jože Hirnök predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem, Éva Lázár predsednica odbora za šolstvo v DSS, Ibolya Neubaer vodja Küharjeve spominske hiše na Gornjem Seniku.
