Večina Slovencev na Madžarskem živi v enem razmeroma dobro razmejenem območju, v kotičku madžarsko-slovensko-avstrijske tromeje. To območje zajema Monošter ter šest vasnic, in sicer: Gornji Senik, Dolnji Senik, Sakalovci, Števanovci, Verica, Andovci. Na tem območju – v slovenskem Porabju – deluje večina slovenskih organizacij, ki sodelujejo z lokalnimi in narodnostnimi samoupravami, z narodnostnimi civilnimi organizacijami. Skupaj nastopajo na področju ohranjanja maternega jezika, šolstva, kulture, obveščanja in izdajanja knjig. Enotni so zaradi vzdrževanja institucij in kolektiv, organizacije gospodarskih dejavnostih.
Institucije slovenske narodnosti delujejo večinoma v Porabju, kot na primer (brez zahteve popolnosti):
Razen bloka najdemo Slovence razstreseno po Szombathelyu, Mosonmagyaróváru in Budimpešti oziroma v več naseljih Prekodonavja.
Državna slovenska samouprava je bila ustanovljena leta 1995, sedež najdemo na Gornjem Seniku. Državna samouprava poskrbi za varstvo in podporo narodnosti, ki jo zastopa.
12. oktobra 2014 so potekale volitve narodnostnih samouprav, na katerih so izvolili 10 lokalnih slovenskih samouprav, in sicer na Gornjem Seniku, v Števanovcih, v Sakalovcih, v Monoštru, na Verici, v Andovcih, na Dolnjem Seniku, v Szombathelyu, v Budimpešti in v Mosonmagyaróváru.
Državna slovenska samouprava sodeluje z Zvezo Slovencev na Madžarskem – ki koordinira in financira delovanje odraslih kulturnih skupin v Porabju in Szombathelyu.-; z lokalnimi in narodnostnimi samoupravami, z narodnostnimi civilnimi organizacijami, z državnimi organi (doma in v matici).
Skupaj delujemo na področju ohranjanja maternega jezika in šolstva, kulturne dejavnosti, obveščanja, razvoja cerkvenega življenja v materinščini, oživitve gospodarskih stikov ter zaradi ohranjanja institucij in skupnosti.
Na področju slovenskega šolstva je pomenilo velik napredovalni korak, ko je od šolskega leta 2005/2006 postala osnovna šola Jožefa Košiča na Gornjem Seniku dvojezična ter od šolskega leta 2007/2008 osnovna šola v Števanovcih. Poleg tega poteka slovenski narodnostni pouk v Monoštru, na osnovnošolski in srednješolski ravni.
Eden od osnovnih prizadevanj slovenskih organizacij je, da so pogoji dvojezičnega in narodnostnega pouka tekoči in dolgoročno zagotovljeni slovenski narodnosti v Porabju – posebej članom generacije, ki sedaj odrašča in ki so družbene baze slovenske narodnosti, ohranjevalci in izročilci kulturne dediščine.
Od 1. julija 2012 vadi Državna slovenska samouprava pravico vzdrževalca dvojezične osnovne šole Jožefa Košiča na Gornjem Seniku in dvojezične osnovne šole v Števanovcih.
Slovenci na Madžarskem ohranjajo svoj materni jezik in tradicionalno kulturo. Pri tem so jim na pomoč: dvojezični pouk, odrasle kulturne skupine Zveze Slovencev na Madžarskem, v Slovenskem kulturnem in informacijskem centru organizirane razstave in Mednarodna likovna kolonija, ter narodnostne samouprave in društva. Na avtetičnem območju in v diaspori živeči ljudje sestavljajo „eno veliko družino”. Razen zasebnih stikov organizirajo tudi skupne prireditve. S Slovenijo, z matično državo ohranjajo razen sorodstvenih, prijateljskih stikov tudi stike s civilnimi organizacijami.
Organizacija in podpora prireditv slovenskih organizacij in institucij, ki pripomorejo k poglobitvi jezikovne identitete; izboljšanje pogojev slovenskega narodnostnega pouka; podpora jezikovnih izobraževanj; izboljšanje razvojnih pogojev narodnostnega pouka.
Pri uresničitvi zgoraj omenjenih ciljev pomaga Küharjeva spominska hiša, ki od 11. septembra 2010 deluje kot institucija Državne slovenske samouprave. Zbirka, ki je postavljena v Küharjevi spominski hiši, predstavlja zgodovinske, cerkvenozgodovinske, etnološke in druge posebne kulturne vrednote Slovencev na Madžarskem. Učenci okoliških šol se lahko tukaj udeležijo pouka spoznavanje slovenstva. V raziskovalni sobi ohranjeni dokumenti in knjige hranijo dragocene podatke za domače in tuje raziskovalce.
Otvoritev Küharjeve spominske hiše je bila in ostane pomemben dogodek ohranjanja cerkvenozgodovinske in etnološke dediščine slovenske narodnosti.
Prireditev in sama institucija (Küharjeva spominska hiša) s svojo stalno razstavo in delovanjem – po našem upanju še dolgo – prispeva k ohranjanju slovenskega maternega jezika, h krepitvi narodnostne identitete in stikov z matico.
Od vseh narodnostih na Madžarskem ima le slovenska narodnost samostojni radio. Radio Monošter seva svoj program na naslednjih frekvencah: Monošter 106,6 MHZ, Gornji Senik 97,7 MHZ. (od 1. januarja 2012 dnevno 4 ur). Prvotni cilj Radia Monošter je obveščanje Slovencev v okolici Monoštra v maternem jeziku, krepitev in razvoj identitete in jezikovne kulture, narodnostne tradicije. S pomočjo radija se informirajo poslušalci od tu in iz matice o prireditvah (narodnostne, kulturne, turistične, itd.) Slovencev na Madžarskem.
Pri informiranju v maternem jeziku in ohranjanju narodnostne identitete ima pomembno vlogo oddaja Slovenski utrinki, ki jo pripravljajo v Szombathelyu. Oddaja informira gledalce o življenju Slovencev na Madžarskem vsak drugi teden, v 26 minutah.
V tiskani obliki obveščanja v maternem jeziku ima pomembno vlogo Slovenski koledar, ki ga vsako leto izda Zveza Slovencev na Madžarskem oziroma časopis Porabje, ki izide vsak teden s finančno podporo Državne slovenske samouprave {iz pravne zahteve Mediji} in Urada vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Nadaljna težnja slovenskih organizacij je, da bi lahko vadili kulturno, cerkveno dejavnost v materinščini, saj poleg šolstva ti pomenijo korenine naše zgodovine, so zibelke naših tradicij.
V glavnem je osnovna naloga slovenskih organizacij še naprej ohranjanje slovenskega jezika, kulture in narodnostne identitete. Kljub temu, da nimamo takšne pravne in finančne regulatorje, s katerimi bi lahko izvajali učinkovito delo v korist razvoja gospodarstva ter zaradi nekaterih predpisov območja se tudi ne more uresničiti aktiven razvoj gospodarstva, še vedno smo mnenja, da je eden od ključnih vprašanj obstoja slovenske skupnosti razvoj gospodarskega življenja na podeželju. Cilj je, da strokovnjaki, ki delujejo na političnem in gospodarstvenem območju enako prepoznajo pomembnost teme in naredijo konkretne korake za to, da se izoblikuje gospodarska baza, ki je pomembna za družbeni obstoj slovenske manjšine in da ponuja možnost preživljenja prebivalstvu – v prvi vrsti generaciji, ki zdaj odrašča.
